S
prijatelji smo si, kljub višjim ukazom vlade, vzeli drugi dan januarja še za
zadnje dejanje dolgih prazničnih počitnic. Šli smo drsat. Ne profesionalno,
športno ali umetnostno, šli smo lovit ravnotežje kot mali otroci. Večina
osnovnošolčkov je tako ali tako drsala bolje kot mi, dvajset- in nekaj letniki.
Dobra ura in pol, prebita na ledu, nas je popolnoma izžela. Bil je presenetljivo
topel petkov večer. Izpolnili smo novoletno zaobljubo – več se gibati, zato smo
se z veseljem odpeljali v najbližji McDonalds. Pa naj opozorim, da v prostore s
hitro prehrano ne zahajamo pogosto, a vsi dobro vemo, da ko se ti ''zalušta''
McDonaldsa, te ne ustavi niti najboljša ločevalna dieta na svetu. Mene je popadla
neznanska želja po krompirčku in kokakoli.
Foto s spletne strani: http://www.mcdonalds.si/ponudba/studentski-menu/menu-1/
V
velenjskem McDonaldsu je še vedno vso okrasje spominjalo na božič, toda mi smo
videli samo prazen pult in osebje, čakajoč, da sprejme naše naročilo. V en glas
smo rekli: ''Na bon!'' ter se prerivali, kdo bo prvi povedal, kaj bi jedel.
Natakarica nas je prehitro ustavila: ''Že veste za novosti?'' Kakšne novosti?
Kaj se je spremenilo od našega zadnjega obiska? Z najbolj prijaznim glasom, kar
jih je premogla, nam je zadala boleče besede. Razložila nam je, da študentskemu
bonu ne pripadajo več gazirana pijača, sladica in krompirček. Sledilo je pet
sekund spogledovanja, nato je nekdo od nas izdavil: ''Kaj?'' Natakarica nam je
z veseljem razložila, da sedaj dobimo juho – zelenjavno ali gobovo, odvisno od
dneva. Čakaj malo. Kaj? Juha v McDonaldsu? Je to slučajno kakšna ponovoletna
šala? Ni bila in pozorna rjavolaska je še kar nadaljevala: ''Namesto gaziranih
pijač dobite vodo, namesto sladice pa jabolko.'' Zavladala je živčna tišina s
primesmi zardevanja in zgroženega hihitanja.
Na
pladenj so nam tako tebi nič meni nič naložili zelenjavno juho, jabolko in
navadno vodo v lončku, ki drugače pripada kokakoli. Nekje na robu pladnja sta
se skrivala zadnja preživela s študentskega menija – hamburger in solata s
poljubno omako. Poklapani smo sedli, in kot bi deaktivirali bombo, odpirali
posodico z juho.
Juhica
ni bila tako slaba. Spominjala je na neko mehiško mešanico paradižnikove juhe
in ostalih sledi zelenjave. Voda ni imela okusa. Smešno resno. Želela sem si
kokakole ob McChickenu, pa si je zanalašč nisem naročila. Doplačilo k bonu
seveda ostaja isto – 2,07€.
Tisti,
ki bodo želeli uživati lagodje prejšnje ponudbe, bodo plačali več. Saj jim je
prav, kaj pa jejo hitro, nezdravo hrano. Toda ali ne gremo v McDonalds zavestno
s tem namenom, da si enkrat na vsake toliko privoščimo grešno hrano? Ni bil
prav posebne vrste užitek reči: ''Danes sem bil v Meku, nič več ne spravim
vase.''?
Kritiko
prepuščam vam. Zase vem, da McDonalds na študentske bone ne bo več to, kar je nekoč
bil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar